11. 11. 10

Moške zadeve

V torek sem se prvič pogovarjal z očetom.
Dve uri.

Prijateljica mi je še isti dan pripovedovala, kako je živeti z očetom, ki pije.
Takoj vidim pozitivno točko - da očetovski lik v mojem življenju ni bil prisoten.
Koliko je negativnih, me danes ne zanima več, a leta sem se spraševal,
kako bi bilo ...

Me je zvijalo, priznam, preden sem vstopil.
Počutil sem se kot v filmu po resnični zgodbi, a ne za dolgo.
Njegov nasmešek ni bil iz ekrana.

"Za nazaj popravit se nič ne da. Lahko napišem le knjigo", je rekel.

Vesel sem, da sem ga po dolgih letih zamer obiskal.

Med vožnjo domov sem se ubadal s popravki. Tistimi, za nazaj.
Z njimi res ni mogoče operirati, tako da vsaka minuta razmišljanja
gre v prazno ...

Kar mi je življenje dalo, je res nekaj edinstvenega.
Sedaj se tega zavedam še bolj.
Popravim lahko le misli oziroma naredim red sam s sabo, ta trenutek.

Za nove zgodbe.











Ni komentarjev:

Objavite komentar