Maček

Včeraj sem bil s prijateljico Vesno na kavi.

Spomini so švigali ... kako sva kofetkala pred leti

in klepetala o življenjskih ... stvareh.

V moji bukli sem našel tole:

Sem res svoboden dejstva, da ne kompliciram več?

Ma ja, ne bom več kompliciral.

Le še jutri malo.

In grem naprej.

Vprašanje o postaji je zanimivo,

a me ne zanima več.

To je napredek.

Maček, Ljubljana, 21.04. 2005

"WIL"?

Pred očmi imam dan, ko sem 17. junija 2010 na delavnem mestu v Londonu operiral s škarjami in se je moj šef
(kadilo se mu je iz ušes in v obraz je postal svetlo roza) prijel za glavo.
Med odmorom za kosilo sem se prijel tudi sam in sklenil, da je enoletnega plinastega stanja konec.

Vesel sem, da sem po devetih mesecih projekt rodil.

Življenje imam eno samo ...
To je v bistvu tudi vse, kar imam.
In nekaj čudovitih prijateljev, brez katerih bi življenje težko zvozil.

Z Lukom in Matejo grem še en džiro okoli Homa,
potem pa spakiram in svizz v Ljubljano.