Dragi dnevnik.

Kristusova leta, preživeta.
Pristanek (iz križa) je bil v mračni jami,
v kateri sem dobil marsikateri odgovor ob soočanju s tegobami in radostmi. Super.
In spoznanje, da ljubezni se ne da najti.
Pravijo, da se zgodi.

Da ima "vsak tele svoj vesele" - to sem začel spoštovati.

Moje srce bo v novem desetletju radostno.
S kamero v levi, fotičem desni roki, s prsti na tipkovnici.


Postati starš - največja želja desetletja;
druga največja, da mami in mama to radost občutita.
Tretja največja: ah, bi se mi režal, dragi dnevnik.
Vsega ti pa res ne povem.

Neznanci so postali znanci, stari znanci prijatelji, prijatelji še večji prijatelji.

Najboljši prijatelji pa so še danes daleč stran od FaceB, zanimivo.

Še naprej se bom puščal presenečati in spoznavati nove ljudi;

nepridipravih ne spoznavam več.

Verjetno mi jih aura odbije stran?

Dragi dnevnik, grem počasi.

Čaka me zanimiva družba za preskok v novo leto:

prijatelji izven omrežja, prijatelji na mreži, 
prijatelj, ki sem ga srečal dvakrat v življenju.

Pri Kureju pa z našobljenimi ustnicami pozdravimo
prvo jutro novega leta.

Vse bo še OK.
Svet se obrača na bolje.

Čas je za nove fotografije, nove zgodbe.

Čas je za ljubezen.